Nepriključene države: Naraščajoča grožnja izklopov interneta v Siriji, Iraku in Alžiriji

• Razumevanje pogostosti in vzrokov izklopov interneta
• Evolucija taktik in orodij za izklope omrežij
• Ključni akterji in deležniki v nadzoru interneta
• Napovedana pogostost in širitev motenj interneta
• Primerjalni vpogledi v prizadete države MENA
• Napovedovanje naslednjega vala izklopov interneta
• Zmanjševanje tveganj in izkoriščanje odpornosti v odklopljenem obdobju
• Viri in reference

“Na delih sveta oblasti dobesedno izklapljajo internet na rutinski osnovi.” (vir)

Razumevanje pogostosti in vzrokov izklopov interneta

Izklopi interneta—namenoma povzročene prekinitve digitalne povezanosti s strani vlade—so postali ponavljajo fenomen v več državah, zlasti v Siriji, Iraku in Alžiriji. Ti “izklopi interneta” so pogosto upravičeni s strani oblasti kot potrebni za nacionalno varnost, javni red ali preprečevanje goljufij med nacionalnimi izpiti. Vendar pa njihova pogostost in vpliv povzročata resne skrbi glede človekovih pravic, ekonomske stabilnosti in svobodnega pretoka informacij.

• Sirija: Od začetka državljanske vojne se je v Siriji zgodilo več nacionalnih izklopov interneta. Vlada je izkope uporabljala kot orodje za nadzor informacij med vojaškimi operacijami in za zatiranje nestrinjanja. Leta 2023 je Sirija zabeležila vsaj štiri večje motnje interneta, ki so se pogosto zgodile ob političnih nemirih ali varnostnih incidentih (Access Now).
• Irak: Irak je znan po izklopih interneta med protesti in bolj rutinsko med nacionalnimi šolskimi izpiti za preprečevanje goljufij. Junija 2023 je vlada naročila več dnevnih izklopov, ki so vplivali na milijone in ekonomsko povzročili približno 40 milijonov dolarjev stroškov na dan (Al Jazeera).
• Alžirija: Alžirija je institucionalizirala izklope interneta med obdobjem izpitov na baccalaureatu od leta 2016. Leta 2023 so oblasti ponovno prekinile dostop za več ur vsak dan v enem tednu, kar je vplivalo na podjetja in vsakdanje življenje (Reuters).

Vzroki za te izkope so večplastni:

• Politična kontrola: Vlade uporabljajo izkope, da zatrpajo nasprotovanje, zlasti med protesti ali političnimi krizami.
• Varnostne skrbi: Oblasti trdijo, da so izkopi potrebni za preprečevanje širjenja dezinformacij ali za usklajevanje vojaških operacij.
• Integriteta izpitov: V državah, kot sta Irak in Alžirija, so izkopi upravičeni kot način preprečevanja goljufij med nacionalnimi izpiti.

Gledano naprej, tveganje izkopov interneta narašča v drugih regijah z krhkimi političnimi okolji ali prihajajočimi sporni volitvami. Države, kot so Etiopija, Indija in Mjanmar, so že pokazale pripravljenost na motenje povezljivosti, in strokovnjaki opozarjajo, da bi se taktika “izklopa” lahko širila, ko raste digitalni aktivizem (Top10VPN).

Evolucija taktik in orodij za izklope omrežij

Izklopi interneta, pogosto imenovani “izklopi”, so postali ponavljajoča taktika za vlade, ki želijo nadzorovati pretok informacij in zatirati nasprotovanje. V zadnjih letih so se takšne taktike ponavljale v državah, kot so Sirija, Irak in Alžirija, ki so večkrat resortirale k nacionalnim ali regionalnim izklopom, navajajoč razloge, ki segajo od nacionalne varnosti do preprečevanja goljufij pri izpitih. Ti izkopi ne le motijo vsakdanje življenje, temveč imajo tudi pomembne ekonomske in humanitarne posledice.

• Sirija: Od začetka državljanske vojne se je v Siriji zgodilo več izkopov interneta. Vlada je izkope uporabljala za oviranje usklajevanja opozicije in omejevanje pretoka informacij med vojaškimi operacijami. Na primer, novembra 2023 je bil poročan o nacionalnem izkopu, ki je sovpadal z intenziviranjem vojaških dejavnosti (Access Now).
• Irak: Irak je uvedel izkope interneta med obdobji državljanskega nemira in rutinsko med nacionalnimi šolskimi izpiti za preprečevanje goljufij. Junija 2023 je vlada naročila več izkopov, ki so vplivali na milijone in pritegnili kritiko digitalnih pravicnih skupin (Al Jazeera).
• Alžirija: Alžirija je institucionalizirala izkope interneta med obdobjem izpitov na baccalaureatu. Leta 2023 so oblasti ponovno prekinile dostop po vsej državi za več ur vsak dan v tekočem tednu, kar je vplivalo na podjetja in vsakodnevne komunikacije (Reuters).

Orodja za te izkope segajo od neposrednih naročil ponudnikom internetnih storitev do sofisticiranega filtriranja omrežja in omejevanja. Vlade pogosto upravičujejo te ukrepe z nacionalno varnostjo ali javnim redom, vendar kritiki trdijo, da se vse bolj uporabljajo za zatiranje nasprotovanja in nadzor pripovedi (Human Rights Watch).

Gledano naprej, tveganje izklopov interneta se širi. Države z zgodovino političnega nemira ali tesnega nadzora informacij—kot so Etiopija, Indija in Mjanmar—ostajajo ob visoki nevarnosti prihodnjih izkopov. Širjenje centralizirane internetne infrastrukture v mnogih regijah olajša izvajanje takšnih taktik, kar povzroča skrbi glede prihodnosti digitalnih pravic in dostopa (Top10VPN).

Ključni akterji in deležniki v nadzoru interneta

Uporaba tako imenovanega “izklopa interneta”—namenoma izklop ali omejevanje dostopa do interneta s strani vlade—je postala ponavljajoč fenomen v več državah, zlasti v Siriji, Iraku in Alžiriji. Ti izkopi so pogosto upravičeni s strani oblasti kot potrebni za nacionalno varnost, javni red ali preprečevanje goljufij med nacionalnimi izpiti. Vendar pa povzročajo resne skrbi glede svobode izražanja, ekonomske motnje in človekovih pravic.

• Sirija: Od začetka državljanske vojne se je v Siriji zgodilo več nacionalnih izkopov interneta. Vlada je uporabila te izkope za nadzor pretoka informacij med vojaškimi operacijami in obdobji nemira. Na primer, novembra 2012 je bila Sirija izključena iz interneta za dva dni, kar je po poročanju BBC verjetno organizirano s strani vlade, da bi ovirala usklajevanje opozicije.
• Irak: Irak je uvedel letne izkope interneta med obdobji izpitov za srednje šole, da bi preprečil goljufije. Leta 2023 je vlada naročila več nacionalnih izkopov, ki so vplivali na milijone in povzročili ekonomski strošek, ocenjen na 40 milijonov dolarjev na dan, po podatkih Al Jazeera.
• Alžirija: Podobno kot Irak, je Alžirija večkrat prekinila dostop do interneta med sezono izpitov na baccalaureatu. Junija 2023 je vlada uvedla dnevne izkope za več ur, kar je vplivalo na podjetja in vsakdanje življenje. Reuters je izpostavil široko kritiko civilne družbe in zasebnega sektorja.

Ključni akterji in deležniki:

• Vlade: Glavni akterji, ki pogosto navajajo varnost ali javni red kot upravičitev.
• Telekomunikacijska podjetja: Tako državna kot zasebna ponudnika internetnih storitev sta prisiljena, da se uskladita z vladnimi ukrepi, včasih pod grožnjo preklica licenc.
• Civilna družba in organizacije za človekove pravice: Skupine, kot so Access Now in Human Rights Watch, dokumentirajo in protestirajo proti izkopom ter izpostavljajo njihov vpliv na pravice in gospodarstva.
• Podjetja in državljani: Obe skupini trpita zaradi ekonomskih izgub in omejenega dostopa do informacij ter storitev med izkopi.

Ob naraščajočem digitalnem avtoritarizmu strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko vse več držav sprejelo izklope interneta, zlasti med volitvami, protesti ali krizami. Po podatkih Top10VPN je leta 2023 več kot 60 držav uvedlo nekakšna omejevanja interneta, kar kaže, da se bo ta trend verjetno nadaljeval in širил.

Napovedana pogostost in širitev motenj interneta

Uporaba tako imenovanega “izklopa interneta”—namenoma izklop ali omejevanje dostopa do interneta s strani vlade—je postala ponavljajoč fenomen v več državah, zlasti v Siriji, Iraku in Alžiriji. Ti izkopi so pogosto upravičeni s strani oblasti kot potrebni za nacionalno varnost, preprečevanje širjenja dezinformacij ali preprečevanje goljufij pri nacionalnih izpitih. Vendar se pogostost in obseg teh motenj povečujeta, kar povzroča skrbi glede njihovega vpliva na državljanske svoboščine, gospodarsko aktivnost in regionalno stabilnost.

• Sirija: Izklopi interneta so bili trajni instrument sirske vlade od začetka državljanske vojne leta 2011. Leta 2023 je Sirija doživela več nacionalnih izkopov, ki so se pogosto zgodili ob vojaških operacijah ali političnih nemirih (Access Now). Te motnje ne le da ovirajo komunikacijo, temveč tudi ovirajo humanitarna prizadevanja in gospodarske transakcije.
• Irak: Irak je pogosto doživel izkope interneta, še posebej med protesti ali političnim napetostmi. Leta 2023 je vlada uvedla več izkopov za preprečevanje goljufij med izpiti in za umirjanje protivladnih demonstracij (Al Jazeera). Ti ukrepi so naleteli na kritiko s strani skupin za digitalne pravice in so povzročili milijone izgubljene produktivnosti v gospodarstvu.
• Alžirija: Alžirija je institucionalizirala izkope interneta med letnimi izpiti na baccalaureatu, pri čemer so nacionalni izkopi potekali vsako leto junija od leta 2016. Leta 2023 so oblasti ponovno prekinile dostop za več ur vsak dan v večdnevnem obdobju (Reuters). Ta praksa, čeprav namenjena preprečevanju goljufij, moti podjetja in vsakdanje življenje.

Po poročilu Top10VPN je globalni strošek izkopov interneta dosegel 24,1 milijarde dolarjev v letu 2022, pri čemer je regija Bližnjega vzhoda in Severne Afrike (MENA) predstavljala pomemben delež. Napovedi kažejo, da se bo ta trend nadaljeval, pri čemer so več držav v regiji—kot so Sudan, Iran in Egipt—ogrožene zaradi izvajanja podobnih ukrepov v času politične nestabilnosti ali socialnih nemirov (Access Now #KeepItOn Report).

Ker postaja digitalna povezanost vse bolj pomembna, širitev motenj interneta predstavlja naraščajočo grožnjo gospodarskemu razvoju, svobodi izražanja in dostopu do informacij. Spremljanje teh trendov je ključno za napovedovanje, katere države bi lahko naslednje uvedle izklop interneta, zlasti v regijah s krhkimi političnimi okolji.

Primerjalni vpogledi v prizadete države MENA

Uporaba izklopov interneta—vladnih prepovedi interneta—je postala ponavljajoč fenomen v več državah MENA, zlasti v Siriji, Iraku in Alžiriji. Ti izkopi so pogosto upravičeni s strani oblasti kot potrebni za nacionalno varnost, preprečevanje goljufij pri izpitih ali umiritev nemirov, vendar imajo pomembne socialne, ekonomske in politične posledice.

• Sirija: Izklopi interneta v Siriji so pogosti že od začetka državljanske vojne leta 2011. Vlada je izkope uporabljala za nadzor pretoka informacij med vojaškimi operacijami in protesti. Leta 2023 je Sirija doživela več regionalnih in nacionalnih izkopov, ki so se pogosto zgodili ob občutljivih političnih dogodkih ali varnostnih operacijah (Access Now). Te motnje so ovirale humanitarna prizadevanja in gospodarsko aktivnost, kar je nadalje izoliralo prebivalstvo.
• Irak: Irak je znan po tem, da uvaja izklope interneta med nacionalnimi izpiti za preprečevanje goljufij. Leta 2023 je vlada naročila več večurnih izkopov po vsej državi med izpiti na baccalaureatu, kar je vplivalo na milijone uporabnikov in podjetij (Al Jazeera). Medtem ko oblasti trdijo, da so te ukrepe začasne, so ekonomski stroški pomembni, saj ocene kažejo izgube do 40 milijonov dolarjev na dan med izkopi (Brookings).
• Alžirija: Alžirija je institucionalizirala izkope interneta med izpiti na baccalaureatu od leta 2016. Junija 2023 je vlada ponovno prekinila dostop do interneta po vsej državi za več ur vsak dan v enem tednu (Reuters). Ti izkopi motijo ne le študente, temveč tudi podjetja in javne storitve, kar pritegne kritiko digitalnih pravicnih skupin.

Gledano naprej, lahko druge države MENA sledijo temu vzoru. Sudan je na primer doživel občasne izkope med protesti in političnimi krizami (Human Rights Watch). Egipt in Iran sta prav tako pokazala pripravljenost na omejevanje dostopa do interneta med nemiri. Ker postaja digitalna povezanost vse bolj integralna za vsakdanje življenje, se trend izklopov interneta v regiji verjetno ne bo ustavil, kar postavlja nujna vprašanja o človekovih pravicah, ekonomski stabilnosti in prihodnosti digitalnega upravljanja.

Napovedovanje naslednjega vala izklopov interneta

Izklopi interneta, ki jih pogosto sprožijo z vladno naročenimi “izklopi”, so postali ponavljajoč fenomen v več državah, zlasti v Siriji, Iraku in Alžiriji. Ti izkopi so običajno upravičeni kot ukrepi za preprečevanje goljufij med nacionalnimi izpiti, zatrtje nemirov ali ohranjanje varnosti. Vendar pa imajo daleč segajoče posledice za gospodarstva, državljanske svoboščine in globalno digitalno pokrajino.

Sirija doživlja letne izkope interneta od leta 2016, ki sovpadajo z izpiti v srednjih šolah. Leta 2023 je država izvedla več nacionalnih izkopov, ki so trajali več ur, da bi preprečila uhajanje izpitov (Access Now). Ti izkopi motijo ne le študente, temveč tudi podjetja in nujne službe, kar dodatno otežuje izzive, s katerimi se že spopada država, ki se bori s konflikti in nestabilnostjo.

Irak sledi podobnemu vzorcu. Junija 2023 je vlada naročila tri dni izklopov interneta med izpiti na baccalaureatu, ki so vplivali na milijone uporabnikov in povzročali stroške, ocenjene na 40 milijonov dolarjev na dan (Al Jazeera). Kljub javnemu nezadovoljstvu in mednarodni kritiki oblasti še naprej dajejo prednost integriteti izpitov pred digitalnim dostopom.

Alžirija je institucionalizirala izkope interneta med letnimi izpiti na baccalaureatu od leta 2016. Leta 2023 so oblasti ponovno prekinile mobilni in fiksni dostop do interneta po vsej državi za več ur vsak dan v tednu (Reuters). Vlada trdi, da so ti ukrepi potrebni za preprečevanje obsežnih goljufij, vendar kritiki trdijo, da so nesorazmerni in škodujejo širšemu prebivalstvu.

Ti ponavljajoči se izkopi poudarjajo zaskrbljujoč trend: normalizacijo izkopov interneta kot politike. Po podatkih Top10VPN so globalni izkopi interneta svetovno gospodarstvo stali 23,79 milijarde dolarjev v letu 2022, pri čemer je regija Bližnjega vzhoda in Severne Afrike predstavljala pomemben delež.

Gledajoč naprej, so države z zgodovino digitalne cenzure ali političnega nemira—kot so Etiopija, Indija in Sudan—ogrožene, da bi sprejele podobne taktike. Širjenje izklopov postavlja nujna vprašanja o digitalnih pravicah, ekonomski odpornosti in prihodnosti odprtega dostopa do interneta po svetu.

Zmanjševanje tveganj in izkoriščanje odpornosti v odklopljenem obdobju

Izklopi interneta—bodisi zaradi ukrepov vlade bodisi zaradi konfliktov—so postali ponavljajoč fenomen v več državah, zlasti v Siriji, Iraku in Alžiriji. Ti izkopi, ki jih pogosto imenujejo “izklopi interneta”, so običajno upravičeni s strani oblasti kot potrebni za nacionalno varnost, zatiranje dezinformacij ali preprečevanje goljufij pri nacionalnih izpitih. Vendar pa nosijo pomembna tveganja za ekonomsko stabilnost, državljanske svoboščine in socialno odpornost.

• Sirija: Od začetka državljanske vojne je Sirija doživela pogoste in dolgotrajne izkope interneta. Leta 2023 se je država spopadala z več izkopi, ki so pogosto sovpadali z vojaškimi operacijami ali političnimi nemiri. Te motnje ne le da ovirajo humanitarna prizadevanja, ampak tudi zavirajo gospodarsko dejavnost in omejujejo dostop do ključnih informacij (Access Now).
• Irak: Irak ima zgodovino uvajanja nacionalnih izkopov interneta, zlasti v obdobjih protestov ali nacionalnih izpitov. Junija 2023 so oblasti prekinile dostop do interneta za več ur dnevno v dveh tednih, da bi preprečile goljufije med izpiti za srednje šole, kar je vplivalo na milijone uporabnikov in povzročilo približno 40 milijonov dolarjev stroškov za gospodarstvo (Al Jazeera).
• Alžirija: Alžirija je institucionalizirala izkope interneta med sezono izpitov na baccalaureatu. V letu 2023 so oblasti ponovno izvedle nacionalne izkope, kar je vplivalo na podjetja in vsakdanje življenje. Ponovljena narava teh izkopov je povzročila skrbi glede normalizacije digitalne cenzure (Reuters).

Ekonomski in socialni stroški teh izkopov so pomembni. Po poročilu Top10VPN iz leta 2023 so globalni izkopi interneta svetovno gospodarstvo stali 23,79 milijarde dolarjev, medtem ko Bližnji vzhod in Severna Afrika predstavljata pomemben delež. Poleg finančnih izgub izkopi motijo nujne službe, ovirajo izobraževanje in erodirajo zaupanje v institucije.

Ko se digitalna odvisnost povečuje, se lahko več držav zateče k izklopu interneta med krizami. Države s centralizirano internetno infrastrukturo ali omejenimi ponudniki storitev—kot so Etiopija, Mjanmar in Iran—so še posebej ranljive (Brookings). Da bi zmanjšali tveganja in zgradili odpornost, mora biti zainteresirana javnost pripravljena investirati v decentralizirane mreže, spodbujati zagovorništvo digitalnih pravic in razvijati načrte za ohranjanje ključnih komunikacij med izkopi.

Viri in reference

• Internet Kill Switch: Recurring Blackouts in Syria, Iraq, Algeria – And Who’s Next?
• Access Now
• Al Jazeera
• Top10VPN
• Human Rights Watch
• BBC
• Brookings

https://youtube.com/watch?v=h3ENcPsorQk